Elektronske volitve - Udeležba mladih in njihova stališča

Elektronske volitve - Udeležba mladih in njihova stališča
Raziskava trga na temo
"UDELEŽBA MLADIH NA VOLITVAH IN STALIŠČA O ELEKTRONSKEM GLASOVANJU"

 

Elektronske volitve - Udeležba mladih in njihova stališča
Raziskava trga na temo
"UDELEŽBA MLADIH NA VOLITVAH IN STALIŠČA O ELEKTRONSKEM GLASOVANJU"
Zagrebško podjetje IDE3 je izvedlo raziskavo trga na temo "Udeležba mladih na volitvah in stališča o elektronskem glasovanju". S to raziskavo so želeli preučiti, koliko mladih se je udeležilo parlamentarnih volitev, kakšni so razlogi za glasovanje ali ne-glasovanje, ali menijo, da bi jim elektronsko glasovanje in elektronske volitve pomagali v prihodnosti ter ali menijo, da bi spremenili svoje mnenje in glasovali, če bi lahko sodelovali prek spleta.

Raziskavo je izvedlo zagrebško podjetje IDE3 s kvantitativno metodo, pri čemer je uporabilo anketo na vzorcu 1450 ljudi.
Cilji raziskave so bili:
Določiti odstotek udeležbe mladih na volitvah.
Določiti razloge za glasovanje.
Določiti razloge za ne-glasovanje.
Določiti, ali menijo, da bi jim elektronsko glasovanje pomagalo pri volilnem procesu.
Določiti, ali menijo, da bi zaradi elektronskega glasovanja spremenili svoje mnenje in glasovali v prihodnosti.

Anketno raziskovanje, opravljeno med 10.7.2020 in 20.7.2020, je zajelo skupno 1450 anketirancev po vsej Hrvaški.
VZOREC
Raziskovanje je bilo izvedeno na naključnem vzorcu 1450 oseb, večinoma študentov, v naslednjih starostnih skupinah:
46,0% - 23 - 26 let
42,3% - 18 - 22 let
9,0% - 27 - 30 let
2,3% - starejših od 30 let
Od tega je bilo 73,4% žensk in 26,6% moških.
Največ anketirancev prihaja iz Srednje Hrvaške, nato sledijo Južna Hrvaška, Istočna Hrvaška, Severno hrvaško primorje in Gorska Hrvaška. Majhno število anketirancev prihaja iz BIH in Irske.
Eden od ciljev raziskave je bil ugotoviti, ali mladi sploh glasujejo na volitvah in kakšni so razlogi za udeležbo oziroma neudeležbo na volitvah.
Rezultati so naslednji:
71,5% anketirancev je glasovalo na parlamentarnih volitvah leta 2020, medtem ko 28,5% anketirancev ni oddalo svojega glasu.
Visok odstotek kaže, da so mladi zelo zainteresirani za politiko in svoj glas smatrajo za pomemben.
Najpogostejši razlogi za udeležbo na volitvah so bili naslednji:
To je moja državljanska dolžnost - 86,7%
Zanima me politika - 32,4%
Zaradi prepričevanja drugih - 3%
Drugi razlogi:
Vsak glas šteje
Da naredimo spremembo
Želim spremembe
V upanju, da bo bolje
Ob upoštevanju teh glasov lahko zaključimo, da anketiranci zelo poudarjajo, da je glasovanje njihova državljanska dolžnost in si želijo sodelovati ter prispevati svoj glas, da bi prišlo do sprememb.

Najčeši razlogi, za katere udeleženci niso šli na volitve, so naslednji:
• Pomanjkanje motivacije za udeležbo na volitvah - 51,8%
• Nemogočnost potovanja do volišča - 36,8%
• Politika me ne zanima - 18,7%
Drugi razlogi vključujejo:
• Ni smisla
• Pomanjkanje informiranosti
• Epidemiološka situacija
• Pomanjkanje zaupanja

Ko analiziramo statistiko, je očitno, da od 1450 udeležencev volilo ni samo 413. Kar 50% teh udeležencev je navedlo, da ne voli zaradi pomanjkanja motivacije, medtem ko 36,8% nima možnosti potovanja do volišča. To kaže, da volišča niso dovolj dobro razporejena in dostopna ter omejujejo ljudi pri udeležbi na volitvah.
Kako bi se to lahko spremenilo? Očitno je, da obstaja interes med mladimi. V večjem odstotku jih politika zanima in menijo, da je njihov glas pomemben za prispevek k spremembam v državi.
V raziskavi so udeležence razdelili v 2 kategoriji:
Udeleženci, ki so glasovali na parlamentarnih volitvah
Udeleženci, ki niso glasovali na parlamentarnih volitvah
Udeležencem, ki so glasovali na parlamentarnih volitvah, so postavili naslednje vprašanje: Ali menijo, da bi bil volilni postopek enostavnejši, če bi imeli možnost glasovanja elektronsko?
85,5% udeležencev meni, da bi bil glasovanje enostavnejše, če bi imeli možnost elektronskega glasovanja, medtem ko 14,5% meni, da jim elektronsko glasovanje ne bi pomagalo.
Udeležencem, ki niso glasovali na parlamentarnih volitvah, so postavili vprašanje: Ali menijo, da bi spremenili mnenje in glasovali na volitvah, če bi imeli možnost glasovanja elektronsko?
82,2% jih je izjavilo, da bi spremenili mnenje in glasovali na volitvah, če bi imeli možnost glasovanja elektronsko, medtem ko 17,8% meni, da ne bi spremenili mnenja.
SKLEP
Razvoj novih tehnologij je spremenil svet, v katerem živimo, naše navade, vedenje in komunikacijo.
Mladi odraščajo ob tehnologiji in se vsak dan učijo novih veščin. Splošno je znano, da danes skorajda nihče ne more več brez mobilnega telefona in pametnih naprav.
Najpogostejši naslovi v medijskih člankih govorijo o tem, kako mladi v majhnem odstotku sodelujejo na volitvah, in kako je razlog za to pomanjkanje zanimanja za politiko. Spodbujeni s tem dejstvom, da mladi ljudje veliko uporabljajo tehnologijo in razumejo njene prednosti, se je želelo preučiti stališča mladih udeležencev glede elektronskega glasovanja, odvisno od tega, ali so sodelovali na zadnjih parlamentarnih volitvah ali ne.
Rezultati kažejo, da so mladi zelo zainteresirani za volitve, da jih politika zanima in da svoj glas smatrajo za pomemben. V velikem odstotku menijo, da je to njihova državljanska dolžnost.
Mladi, ki niso glasovali, najpogosteje navedejo pomanjkanje motivacije in nemogočnost potovanja do volišča kot razlog za to.
Skupno za obe skupini je, da več kot 80% udeležencev meni, da bi jim elektronsko glasovanje pomagalo v prihodnosti, medtem ko 80% pravi, da bi spremenili mnenje in glasovali, če bi jim bilo omogočeno glasovanje na elektronskih volitvah.
Mladim v razvitih državah so telefoni dostopni že od najzgodnejših let. Čeprav Hrvaška še ne razmišlja o uvedbi elektronskega glasovanja, je situacija, ki jo je prinesla COVID19 kriza, spodbudila razmišljanje izven običajnih okvirov. Slišati je vse več predlogov, da se omogoči elektronsko in tradicionalno glasovanje, odvisno od želja državljanov. Mladi zagovarjajo možnost glasovanja prek elektronske poti, hkrati pa podpirajo ohranitev volišč za tiste, ki raje glasujejo na tradicionalen način.

Elektronsko glasovanje bi prineslo številne prednosti. Rezultati te raziskave kažejo, da bi mladi glasovali v veliko večjem številu, če bi jim to omogočili. Smanjšali bi se tudi stroški samih volitev.
Prednosti so mnoge. Vendar pa je odločitev v rokah vlade. Za uvedbo elektronskih volitev je potrebno izvesti več ukrepov, vključno z ustavnimi spremembami in izobraževanjem državljan.